Beli most

Preskočil je reko,
V hrptu se je svil,
Bel ko čisto mleko
I velo od vil.

To so dva se vala
Slila vu jen tren;
Slika je ostala
Od njihove pen.

Srebrna se riba
K njemu pripelja,
Voda se zaziba:
On se v nje smehlja.

Kada riba projde,
On tiho zaspi, –
Kočijica dojde,
Pa ga probudi;

Strese se od sreče
Da ne more jač;
Popevko okreče
Kočijin kotač:

Beli, beli, beli most
Ko slonova kost!

Objavljeno: 1940.