Tuna Rog – več mu smešno ime –
Čez duga leta tìral ljude v smeh;
Radost jačal, ko žar kovâčki meh;
V topla leta obràčal je zime.
Brez njega nišče ní tel imat svate,
On prvi bil je nek harmonikâš;
Za žejo bolje so nek paprikâš
Njegòve bile šale sakojâke.
Na trgâtvo, žétvo, sako slavo,
Da bo vesèlo bil je vàvêk zvan;
I kada negdo bil je zakopân,
Na krmîna reč je naš’l pravo.
Istino je vàvêk rekl v lice,
Ní nikòga v opčine se bal –
I kada komu bilo zato žal,
Sâm bi nâ se zel sè pošalice.
Gdo vuz grob mu projde, ta se smeje,
Na pamet njemu páde puno šâl;
I kada Tuna bi iz groba stal,
Smejàli bi se temu prek sè meje.
Odgovori